Izdelava sira se začne na kmetiji! Trava, ki jo tam jedo krave, se prebavi v kravjem želodcu in se v vimenu pretvori v mleko. Kmet molze kravo dvakrat na dan.
Za izdelavo sira potrebujete poleg mleka še sirilo in starter. Sirilo povzroči, da se „trdne snovi“ v mleku, mlečne beljakovine in mlečna maščoba zlepijo. Tako je mleko tako rekoč gostejše. Mlečna kislina daje siru prijeten okus in poskrbi za daljšo obstojnost sira.
Gosto mleko režemo na koščke, dokler ne ostanejo drobna bela zrna, skuta.
Skuta plava v tekočini, ki se imenuje “sirotka”. Sirotka se toči in gre v druge tovarne. Iz skute se naredi sir. Še zrnato skuto zbiramo v okroglem sodu. V tem sodu se skuta močno stisne. Tako sir dobi obliko.
Po stiskanju se siri valjajo v slanici. To lahko primerjate z zelo velikim bazenom s slano vodo. Sol se vpije v sir, ga naredi čvrstega in mu da okus. Sol tudi daje siru daljši rok trajanja.
Po slanici gredo siri na zorenje v skladišče. Tam dobijo plastično zaščitno plast, da izgubijo manj vlage in ne postanejo plesnivi. Večina sirov gauda mora zoreti vsaj štiri tedne v skladišču. Zorenje je potrebno, da sir razvije lasten okus. Sire tudi redno obračamo, da ohranijo lepo obliko in enakomerno zorijo. Med zorenjem postane skorja čvrsta in sol se vpije v sir. Dlje kot sir zori, bolj suh in pikanten postaja.
