– divja breskev, ki je tako lep ploščat model ‘normalne’ breskve. Upamo si trditi, da marsikdo gre mimo te breskve, ker je ne pozna. Danes vam vsekakor priporočamo, da jih kupite. Stanejo nekoliko dražje – razen če pametno kupujete na tržnici –, a te breskve vam bodo res vzele solzo! To je okusno!
Divje breskve – zakaj poskusiti divje breskve
- Imajo (še vedno) veliko več okusa kot navadne breskve. Imajo zelo sladko, belo meso. Zakaj? Ne zato, ker vsebujejo več sladkorja, ampak zato, ker vsebujejo manj kisline!
- So (še) sočnejše od navadnih breskev.
- Lažje dozorijo kot navadne breskve. Ali veš to? Veseliš se zrele breskve, a je še trda koščica. Ali pa se ena polovica že pokvari, druga pa še ni mehka.
- Lažje jih je olupiti kot navadne breskve. Od semena jih narežeš na četrtine, odlomiš krhlje in z nožem za krompir zlahka olupiš lupino.
Kaj pravzaprav so divje breskve?
Navadna breskev izvira iz Perzije (‘breskev’ tudi ne pomeni nič drugega kot: ‘perzijska’). Rastlina divje breskve ni divja, ampak izvira iz južne Kitajske. Zdaj pa ga gojijo v Sredozemlju in na Novi Zelandiji.
Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu divjih breskev?
- Prepričajte se, da so plodovi nepoškodovani.
- Majhna trdota je v redu, izginila bo v nekaj dneh
- Divje breskve hranite pri sobni temperaturi v papirnati vrečki ali preprosto na prostem.
- Vsak dan jih spremljajte! Ko dozorijo (beri mehki), hitro tudi zgnijejo.
Kako jeste divje breskve?
Ješ jih olupljene, v kosih. Okusno jesti preprosto, okusno pa je tudi z jogurtom in müslijem za zajtrk, v sadni solati ali v sladici. Potem pogumno zamenjajte ‘navadne’ breskve s temi slastnimi ravnimi, divjimi breskvami.
Divja breskev je tako kot vse ostalo poletno sadje danes že široko dostopna. Izbirajte med slivami, melonami, jagodami, breskvami, nektarinami itd.
