Hrana bogov ali čokolada!
Skoraj vsi imajo radi čokolado. Nekateri ljudje so z njim celo zasvojeni. V tej kolumni vam povem več o čokoladi in o tem, kako lahko postanemo zasvojeni z njo.
Od kod prihaja čokolada?
Čokolada izvira iz Južne Amerike. Maji in Azteki so čokolado poznali kot pijačo, a ker so bila kakavova zrna dragocena, so jo uporabljali tudi kot plačilno sredstvo. V 16e stoletja je čokolada prišla v Evropo (Španija) in šele sredi 17e stoletja na Nizozemsko. Kakav je bil še vedno zelo drag in le za bogate. Šele okoli leta 1900 je kakav postal cenovno dostopen in priljubljena pijača.
Od fižola do čokolade
Ko kakavova zrna odstranimo iz kakavovih rastlin, so podvržena procesu fermentacije, ki traja do 5 dni (fermentacija). Kakavova zrna se nato posušijo na soncu. Kakavova zrna najprej očistijo v tovarni. Nepoškodovana kakavova zrna so nato predhodno pražena in oluščena. Sledi dejansko praženje kakavovih zrn. Vsak proizvajalec ima za to svoj recept. Po praženju kakavove koščke zmeljemo. Sedaj nastane kakavova masa, ki vsebuje 55% maščobe (kakavovo maslo). Masi odstranimo kakavovo maslo in ostane suh kakavov kolač, ki ga zmeljemo v kakav v prahu. Sestavine za izdelavo čokolade so kakav v prahu, kakavovo maslo, sladkor in morda mleko.
Kako nastane čokolada?
Najprej se zmešajo sestavine, kot so kakavovo maslo, mleko v prahu, kakavova masa, sladkor in morebitne arome, kot je vanilija. Količina uporabljenih snovi je odvisna od vrste čokolade, ki jo želite dobiti. Na primer, v beli čokoladi ni kakavove mase in v temni čokoladi ni mleka v prahu. Po mešanju sestavin drozgo spustimo skozi vrsto valjev. Po valjanju mora masa najprej zoreti pri temperaturi od 45° do 50° C približno 24 ur. Maso nato segrevamo na 80° C približno 6-12 ur, da dobimo tanko plast maščobe. Nato dodamo preostanek kakavovega masla in lecitin, da postane čokoladna masa bolj tekoča. Kot zadnji korak se čokolada v desetih minutah ohladi s 50 °C na 18 °C in nato ponovno dvigne na 30 °C. Čokolado vzdržujemo na pravi temperaturi in jo nato vlijemo v segrete modele. Nato jih pretresemo (da odstranimo zrak) in ohladimo, da dobimo končno obliko.
Vrste čokolade
Pravzaprav bela čokolada sploh ni čokolada, saj skoraj ne vsebuje kakavovih delcev.
Narejen je iz: kakavovega masla, sladkorja, mleka in arom, kot je vanilija.
Mlečna čokolada je narejena iz kakava v prahu, kakavovega masla, sladkorja, mleka in arom. V Evropi mora mlečna čokolada vsebovati najmanj 25 % kakavovih delcev.
Temna čokolada je narejena iz kakavovega prahu, kakavovega masla, sladkorja in arom. V Evropi mora temna čokolada vsebovati najmanj 35 % kakavovih delcev.
Čokoladni izdelki
Čokoladni namaz je sestavljen iz sladkorja in rastlinskega olja ter kakava v prahu. Pogosto vsebuje tudi vanilijo. Obstajajo različne vrste čokoladnega namaza: beli, mlečni, temni in duo (ki je kombinacija bele in mlečne).
Posipe imamo samo v Belgiji in na Nizozemskem. V Belgiji temu pravijo tudi mišji podvigi, lahko ugibate zakaj. Čokoladni posip mu lahko rečemo le, če vsebuje vsaj 35 % kakava.
Čokoladni fondu je sladka sladica. Gre za različico fondueja, pri kateri koščke sadja ali marshmallowa pomakamo v čokolado, ki se počasi stopi v ponvi za fondi.
Čokoladni sladoled ali čokoladna krema sta znani sladici, ki vsebuje čokolado.
Učinek zasvojenosti
Raziskave kažejo, da čokolada vsebuje snovi, sorodne konoplji. Toda za enak učinek kot pri konoplji morate pojesti 11 kilogramov čokolade na dan. Čokolada poveča raven serotonina in endorfina v možganih, kar daje energičen učinek. To je v veliki meri posledica snovi feniletilamina, ki je naravno prisotna v možganih in se sprošča med čustveno vznemirjenostjo.
Čokolada vsebuje tudi poživila, kot sta teobromin in kofein, ki povečata budnost.
zdravje
Čokolada je dobra za krvni tlak in krvne žile zaradi flavonoidov v kakavu. Po drugi strani pa čokolada vsebuje veliko nasičenih maščob, kar je nezdravo. Večja kot je vsebnost kakava, ugodnejše je razmerje med ugodnimi in neugodnimi učinki čokolade. Zato izberite temno čokolado z visoko vsebnostjo kakava.
Čokolada tudi slabo vpliva na zobe, če jih ne ščetkamo pravilno. Lahko poslabša votline v kočnikih in zobeh.
Zabavna dejstva o čokoladi
Snov teobromin se nahaja v čokoladi in je zelo strupena za hišne ljubljenčke. Hišni ljubljenčki ne prenašajo majhnih količin te snovi. Pri njih povzroča motnje srčnega ritma, drisko in bruhanje. Vaš pes ali mačka lahko celo pogine zaradi uživanja čokolade.
Zdi se, da največ čokolade pojedo v Švici.
Švicar v povprečju poje dobrih 11 kilogramov na osebo na leto.
Nizozemcem gre kar dobro s 4,68 kilograma na osebo na leto.
Najboljši prostor za shranjevanje čokolade je izven hladilnika pri temperaturi približno 18°C. Čokolada lahko obstojna približno dve leti, če jo hranite pri tej temperaturi.
